Dobrodošli v naš svet penin

Ponudba

Degustacije

O peninah

V Sloveniji imamo za šampanjec lepo besedo: penina. Francozi so namreč zaščitili naziv šampanjec, ki izvira iz imena francoske pokrajine Champagne, zibelke šampanjca, kjer naj bi dom Pierru Perignonu, samostanskemu kletarju in menihu že v 17. stoletju uspelo pridelati prvi šampanjec.

Ime penina zasledimo v Bleiweisovih Novicah že leta 1853, kjer je bilo zapisano:" Šampanjsko ali peneče vino-penina-je dandanašnji gospodi najbolj ljubo in milo. Ni prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni."
 
Dejansko je bil šampanjec dve stoletji pijača kraljev, plemstva in bogatih trgovcev ter posestnikov. Na vseh evropskih dvorih je bil statusni simbol in nepogrešljivi družabnik glamurja. Ime kraljevsko vino pa je šampanjec dobil tudi zato, ker je zaradi nedodelane tehnologije prihajalo do znatnega loma steklenic, zato so pridelali majhne količine.
 
Danes so penine dostopne vsakomur in so vino vseh tistih, ki so radostnega duha in imajo smisel za iskrivo lepoto. Zato se penina pije ob vseh priložnostih, lahko za aperitiv, zlasti suha. Primerna je tudi za popoldanski klepet v kavarni ob kakšni sladici ali na vrtni zabavi, vse bolj pa se uveljavlja kot vino, ki spremlja vse jedi ene zaključene kulinarične celote, torej kosila ali večerje. Njeno pravo mesto pa je seveda na slovesnostih, ko hočemo poudariti svečanost trenutka v družini ali tudi na javnem mestu.
 
Penino postrežemo ohlajeno, torej tedaj, ko ima vino od 6 do 8° C. Praviloma uporabimo visoke in ozke pecljate kozarce s tenkimi stenami, da so mehurčki čim tanjši in čim dlje potujejo kvišku.
O peninah

Semiška penina je tako kot francoski šampanjec pridelana po klašični šampanjski metodi. Osnova je vino iz grozdja sort chardonnay, sauvignon, laški rizling in modra frankinja, dozorelo na sončnih legah lastnih vinogradov, ki se raztezajo v semiških goricah, kot del Belokranjskega vinorodnega okoliša.

To vino se napolni v šampanjske steklenice in se doda začetni liker, ki je sestavljen iz koncentrata osnovnega vina, kvasovk in sladkorja. Steklenice se zaprejo s kronskim zamaškom. Položiti se jih mora v vodoravni položaj in v vinu se začne proces drugega alkoholnega vrenja, prvi je bil že v sodu. Iz sladkorja nastajata predvsem alkohol in ogljikov dioksid.

Po dveh letih ali več, se s posebnim stresanjem steklenic usmeri usedlina, ki se je nabrala v vinu v vrat steklenice, ki se zamrzne. Ko se steklenica odpre, pritisk izvrže usedlino, vino se nadomesti s posebnim ekspedicijskim likerjem in se zapre s plutovinastim zamaškom.